Geografska lega naše države nam, poleg čudovitih štirih letnih časov, narekuje tudi visoke stroške bivanja. Ogrevanje stavb v zimskem času in hlajenje poleti, pomenita visoko postavko odhodkov v naših proračunih. Tako zasebnih, kot javnih.
Na zasebnem nivoju, v skladu z načeli dobrega gospodarjenja,
poskušamo vse mogoče načine, da bi spravili te stroške na minimum: z izolacijo
stavb, novimi okni, izbiro najcenejših energentov, nadzorom nad porabo…!
Skrbi pa prešibko zavedanje, da se za nas s tem zgodba sploh
še ne zaključi!
Poleg zasebnih stavb obstoja tudi ogromno število javnih
objektov: šole, vrtci, občinske zgradbe, športni objekti, objekti javne uprave…
In tudi vzdrževanje teh zgradb posredno financiramo davkoplačevalci,
s plačevanjem davkov in prispevkov v državne in občinske proračune! Tudi
ogrevanje in hlajenje prostorov v njih!
Se sploh kdaj vprašamo, če se s temi objekti ravna ravno
tako gospodarno, kot z našimi zasebnimi? Gre namreč za naša sredstva, ki bi se
z dobrim gospodarjenjem lahko še kako koristno porabila! Ali vsaj privarčevala…
Priznajmo: večinoma smo do tega problema povsem brezbrižni
in slepo zaupamo trenutnim upravljalcem javnega premoženja.
Napaka!
Vpogled v problematiko upravljanja javnih zgradb namreč
razkriva, da se tudi na tem področju dogajajo, najmanj sumljive, če ne celo
kriminalne reči!
Poglejmo primer:
Poglejmo primer:
Poročilo o prihranku pri porabi plina v OŠ …in športni dvorani:
Primerjava dnevne porabe delovni dan: razlika 14 dni:
1.
Dnevna poraba plina 700 m³, predvsem zaradi
neustrezne nastavitve grelnih naprav. Naprave so delovale neprekinjeno tudi v
nočnem času. Po vzpostavitvi nadzora so naprave nastavili tako, da v nočnem
času niso delovale. Tudi poraba plina podnevi se je bistveno zmanjšala. Razlika
je očitna.
2.
Tudi če upoštevamo razliko v zunanji
temperaturi, na podlagi podrobne analize ugotovimo, da dnevna poraba plina od
takrat še nikoli ni prekoračila 400 m³. Prihranek med najvišjo zabeleženo
porabo pred vzpostavitvijo nadzora in najvišjo porabo po vzpostavitvi nadzora
je več kot 40%!
Primerjava dnevne porabe v nedeljo, razlika 1 teden:
Tukaj je seveda prihranek pri porabi še mnogo večji:
1.
Poraba 12.2. : 445,7 m³
2.
Po vzpostavitvi nadzora poraba pade za skoraj
90%! 19.2.: 56,6 m³
Če upoštevamo vse vikende, praznike in počitnice v času
kurilne sezone (vikend 48 dni, počitnice 15 dni, skupaj: 63 dni ali 2 meseca!
1.
Poraba po prvem vzorcu: 445,7 x 30 = 13.371 x 2 = 26.742 m³ x 0,5 =
13.371 €
2.
Poraba po vzpostavitvi nadzora: 56,6x30x2= 3.396 m³x 0,5 = 1.698 €
3.
Razlika:
pomeni prihranek na letni ravni:
11.698€ !!!!!!
Primerjava tedenske porabe: razlika 14 dni…
Primerjava mesečne porabe: februar : december 2012
10.202 x 0 ,5 = 5.101,00 €
3.946 x 0,5 =
1.973,00 €
Razlika: - 3.128,00 €
Če upoštevamo 6 kurilnih mesecev letno in prihranek 3.128 €, dobimo kar 18.768 € na letnem
nivoju! Prihranek gre samo na račun zmanjšanja porabe v nočnem času, vikendih,
praznikih in počitnicah! Prepričan sem, da bi bil prihranek lahko še večji, če
bi se uvedlo pravilno energetsko upravljanje, ki ga omogoča nadzor sistema!
Zgornji prihranek je bil pridobljen s pomočjo nadzora, ki ga napravi samo
ena naprava za nadzor!
Podobna zgodba se nadaljuje v poletje, le energent se menja. Električna
energija za hlajenje prostorov zamenja plin za ogrevanje. Stroški porabe
električne energije se povečajo za 300%! Hlajenje prostorov se izvaja tudi, ko
ni nobene potrebe: med počitnicami, podnevi in ponoči!
ODGOVORNOST:
Krivde za malomarno ravnanje z javnimi sredstvi pa ne gre pripisati le
negospodarnosti in nestrokovnosti osebja.
Občina kot lastnik, je s podpisom pogodbe (vzpostavitev kogeneracije)
zaupala upravljanje in popoln nadzor nad ogrevalnim sistemom-ne boste
verjeli-DISTRIBUTERJU! Državnemu monopolnemu podjetju za dobo 12 let! Seveda
le-ta poskuša imeti pipico čim dlje in čim bolj do konca odprto…Kdo vse ima
kakšno korist od tega, je seveda zadeva, ki bi jo v pravni državi morali
raziskati organi pregona…Gre namreč za kriminalno dejanje…!
Podobno se najbrž dogaja tudi v drugih javnih objektih. In teh je ogromno.
In ravno zato tudi NIHČE! od trenutnih upravljalcev javnega premoženja, ne želi
imeti vzpostavljenega tovrstnega nadzora nad porabo energentov! Kljub
energetskim načrtom, svetovalcem, potrebi po varčevanju. Kje je šele gospodarno
ravnanje, kakršnega smo vajeni zasebniki…
Ni komentarjev:
Objavite komentar