Povezave

četrtek, 19. januar 2012

Edukacija in/ali manipulacija (2)

Prejšnji (socialistični) vzgojno izobraževalni sistem, če izvzamemo stalno, spontano, ideološko indoktrinacijo (beri: pranje možganov), sprva ni bil slab. Proizvajal je potencialno dovolj široko razgledane posameznike, tudi ali predvsem s pomočjo kvalitetnih, čeprav precej zafrustriranih učiteljskih kadrov. Nekateri med njimi s(m)o v veliki meri , nekako podtalno (mimo temeljnih vsebin vzgojno-izobraževalnega načrta) izobraževali in vzgajali tudi za življenje, čeprav so se naši učenci večinoma že podzavestno zavedali, da bo njihov osebnostni in intelektualni razvoj nemogoč oziroma celo nesmiseln.
Ideologija je namreč temeljila na vladavini delavskega razreda, stroka in intelekt ji je bil le nujno potrebno zlo, ki ga je treba nadzirati z drugimi sredstvi in s tem  podrediti. Zato je bil ta vzgojno izobraževalni sistem močno prestreljen z ideološko indoktrinacijo, potvorbo zgodovine, redukcijo svetovnonazorskih ideoloških in filozofskih vsebin itd. Dajal pa je zadovoljivo mero pismenosti in dovolj široke razgledanosti, vsaj v obdobju do začetka propadanja te družbene ureditve (konca sedemdesetih let).
Da bi socialistični sistem lahko preživel, so bile namreč med drugim potrebne tudi stalne reforme njegovega vzgojno izobraževalnega sistema, ki so se vrstile predvsem v drugi polovici njegovega zgodovinskega obstoja. Bile so bolj ali manj same sebi namen, saj je bilo vladajoči eliti jasno, da bodo rezultirale zgolj  in samo  velike izgube energije vpletenih in s tem onemogočale usmerjanje te energije k pravim ciljem, v prave, vsebinske  spremembe. Vendar so vse po vrsti propadle, še preden so želeli oblastniki udejanjiti njihov učinek.
Z razpadom SFRJ je razpadel tudi socialistični sistem. Dokončen propad njegovega vzgojno izobraževalnega sistema pa se je zavlekel globoko v tranzicijsko obdobje.
Njegova ideološka indoktrinacija pa še danes ni povsem izginila...

sreda, 04. januar 2012

Edukacija in/ali manipulacija (1)

Ena najstarejših metod za indoktrinacijo posameznika (in družbe) z ideologijo vladajočih elit, je zagotovo  subtilno delovanje sistema vzgoje in izobraževanja. Že vladajočim elitam prvih civilizacij je bilo jasno, da bo z  neizobraženimi in Boga boječimi ljudskimi množicami bistveno olajšana tako duhovna kot materialna manipulacija. Še posebej, ko so Boga udejanjili v tostranstvo. Prav  poseben pomen pa si  ta metoda pridobi v sodobni, sekularizirani, navidezni vladavini ljudstva, ko se Bog dokončno materializira; ob vsej kompleksnosti svetovnega ustroja je poneumljanje in zamegljevanje  močno poenostavljeno, problematičen postane le koncept vzgoje vrednot.
Različne ideologije so vedno uspešno in pravočasno prilagajali zgodovinskim okoliščinam. Večinoma imajo le-te religiozni značaj, ne glede na  »vrsto« Boga. In ravno ideologija je tista, ki omogoča in upravičuje obstoj bogatih vladajočih elit na eni in zmanipuliranih, večinoma revnih ljudskih množic na drugi strani.
V zgodovini je večini družbenih sistemov uspevalo vzgojiti generacije Boga boječih, ne ali pol pismenih in s tem nezmožnih kritičnega mišljenja.  Tovrstna vzgoja v veri (v boljše življenje v onstranstvu), prepričanosti v edinost in večinoma odsotnost, površnost ali zamegljenost izobrazbene ravni, je vedno utemeljevala predestiniranost nad in podrejenosti.
»Srečo«  smo morda imeli le pripadniki generacij, živečih v kriznih obdobjih propadajočih družbenih sistemov, ko so vladajoče elite imele več dela z borbo za svoje položaje v prehodnih obdobjih, da bi lahko svoj vpliv novih oblikah prenesle v prihodnja obdobja. Takrat jim je za trenutek (zavedno ali ne?!) ušla iz rok kakšna generacija kritično mislečih izobražencev, ki jim je nevede - v idealiziranem zanosu pričakovanj,  v bistvu bila v veliko pomoč.