Povezave

nedelja, 05. januar 2014

RAZVREDNOTENJE VREDNOT



Živimo v času, ko nam tranzicijski ostanki prejšnjega socialističnega sistema s pomočjo: šolstva, servilnih medijev, ideološko skorumpiranega sodstva in politike,  spet prodirajo globoko v sfero zasebnosti. Tranzicijski veljaki in njih potomci, ki večinoma še vedno uživajo privilegije, pridobljene v »najbolj pravičnem« socializmu, so začutili, da v notranjosti slovenskega posameznika še klije seme civilizacijskih vrednot, ki je z veliko muke preživelo pranje možganov v obdobju te mračne polpreteklosti.  Seme, ki je celo (nezaslišano!) dobilo zagon rasti v pomladnem zanosu osamosvajanja, je za ohranitev privilegijev nujno potrebno v  kali zatreti! Za uresničevanje tega sprevrženega projekta, so dovoljena vsa sredstva, z uporabo vseh preživelih revolucionarnih sil, ne glede na žrtve!

1.      Domoljubje, ki ga je sprožil nacionalni naboj ob nastajanju slovenske države konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, je zagotovo vrednota, ki jo je najprej treba zatreti in uničiti. Razvrednotenje domoljubja zato poteka na vseh frontah: v šolskih programih, skoraj vseh medijih, aktualno političnih diskurzih itd. Najprej je potrebno popolnoma razvrednotiti osamosvojitev, ji odvzeti njeno zgodovinsko pomembnost za slovenski narod, skratka, jo diskreditirati in likvidirati (kar je stara, velikokrat preizkušena metoda socialističnih revolucionarjev). Seveda so likvidatorji najprej uspešno ekonomsko oslabili državo, vzporedno uničevali vse ostale civilizacijske vrednote, si podredili vzgojno izobraževalni sistem in medije. Slovenija kot nacionalna entiteta je postala zgodba o neuspehu, popolnoma zgrešen projekt. Za tako podobo pa ni kriv nihče drug, kot osamosvojitelji, torej tisti Slovenci, ki so se v ključnih trenutkih izpostavili in žrtvovali. In ne tisti, ki so ji v teh dobrih dvajsetih letih v resnici vladali, jo izčrpavali in uničevali na vseh področjih. In ne tisti, ki so osamosvojitvi, v strahu pred izgubo politične moči in privilegijev, ves čas nasprotovali. Dosegli so svoje: Domoljubje je postalo vsaj nezaželjena beseda, če ne celo »bogokletna herezija«. Slovenija kot država pa popolnoma razvrednotena!

2.      Demokracija, kot splošno priznana najvišja politična civilizacijska vrednota, se je »pomotoma« zapisala v ustavo novoustanovljene države. Ker z njeno uveljavitvijo obstaja možnost udejanjanja osebne ekonomske, politične, verske itd. svobode, je neposredna grožnja enakosti in kolektivizmu. Zato jo je bilo potrebno, po že prej opisanem postopku,  diskreditirati in likvidirati. Servilnim medijem in revolucionarnemu političnemu diskurzu je uspelo med ljudi indoktrinirati prepričanje, da je Demokracija glavni krivec sedanjega ubogega stanja, v katerem se je znašla država in ljudje v njej. Klic po uveljavitvi nekakšnega »demokratičnega socializma« in nedefinirane »neposredne demokracije«, v ustavi zapisano demokratično politično ureditev negira v biti in poskuša likvidirati. 

3.       Tradicija in Zgodovinska resnica lahko napačno tolmačita pridobitve socialistične revolucije in sta zato nezaželjena, če ne celo prepovedana tema. Indoktrinacija ideje: »nehajmo pogrevati preteklost in se raje posvetimo prihodnosti…« je dosegla svoj cilj. Ljudje so jo privzeli za svojo rešilno bilko, upajoč na bolj svetlo prihodnost. Ne da bi se zavedali, da z negacijo svoje lastne in narodove tradicije in zgodovinske resnice, v bistvu izgubljajo svoje bistvo. In da s tem razosebljajo sebe, vsakega posameznika in narod. Nekritično sprejemajo le dejstvo, da je dovoljena le tradicija, ki sloni na pridobitvah revolucije in tista zgodovinska resnica, ki jo plasirajo njeni revolucionarji. A človek in narod, brez upoštevanja tradicionalnih vrednot in sprave z zgodovinsko resnico, pa naj bo še tako boleča, nista zmožna razumevanja niti svoje niti nacionalne biti. Splošna zgodovinska amnezija pa na drugi strani omogoča ponovno uveljavitev z osamosvojitvijo zavrženih simbolov in (ne)vrednot!

S tako diskreditacijo in likvidacijo vrednot, je družba prestopila šibko mejo med demokracijo in anarhijo: kaos, ki ga stanje prinaša, pa omogoča starim, preživelim in z osamosvojitvijo zavrženim socialističnim revolucionarnim silam, ponovno restavracijo ideologije, sistema in ohranitev privilegijev. Zmanipulirana večina, ki nevede ta projekt podpira, pa je, namesto v svobodo in razvoj, pahnjena v enakost v bedi.

Poglaviten vzrok, za uspeh opisanega tranzicijskega načrta, je zagotovo ne do konca izpeljana osamosvojitev. Če si želimo normalne države, ki nam bo zagotavljala pogoje za razvoj in boljšo prihodnost, jo bo zagotovo treba na nek način ponoviti! Tokrat brez napak….

Ni komentarjev:

Objava komentarja