Povezave

četrtek, 16. januar 2014

DEVIACIJE (1)



Ustava RS, 56.člen:

(pravice otrok)

Otroci uživajo posebno varstvo in skrb. Človekove pravice in temeljne svoboščine
uživajo otroci v skladu s svojo starostjo in zrelostjo.
Otrokom se zagotavlja posebno varstvo pred gospodarskim, socialnim, telesnim,
duševnim ali drugim izkoriščanjem in zlorabljanjem. Takšno varstvo ureja zakon.
Otroci in mladoletniki, za katere starši ne skrbijo, ki nima
jo staršev ali so brez ustrezne
družinske oskrbe, uživajo posebno varstvo države. Njihov položaj ureja zakon.

So s preveliko »skrbjo« za njihovo spoštovanje, človekove pravice in temeljne svoboščine naših otrok, v slovenski javni šoli pravzaprav, paradoksalno, zlorabljene?
Kakšne »pravice in svoboščine« uživajo naši otroci v javni osnovni šoli, lepo ilustrira debata, ki se je te dni razvila na enem od družabnih omrežij:

1.      Je to res, da otroci na OŠ …. niti med odmorom niso "frej" ampak morajo sedet na klopcah. Pazniki, beri učitelji, pa morajo paradirat gor pa dol, da je vse pod kontrolo. Ni več tistih "lovilcev", ki smo se jih šli ni sproščanja, ni bockanja med sabo. Ne, ker menda starši čakajo na vsako priložnost, da se toži šola za odškodnino. Potem pa po liniji najmanjšega odpora otroke postrojijo pred razrede, kjer se lahko igrajo čajanke in podobno. Odmor pač ni več odmor - temveč čakanje na naslednjo uro pod nadzorom.
Sedaj pa se sprašujem kam smo prišli? Je to normalno? Pazi govorim o normalnih aktivnostih med odmori, kot se jih spomnim sam. Prepisat nalogo, se lovit, skakat gumi twist, pojanje sem ter tja, itd. Res starši čakate, da se bo kdo kam udaril, da se potem toži šolo?

2.      V zadnjih letih sem bil na precej šolah in v stiku s še več ravnatelji. Lahko potrdim, da se na vseh šolah trudijo, da bi bilo približno tako kot opisuješ. Zelo jih skrbi, da se ne bi kdo od učencev kaj poškodoval. Pa ne mislim polomil. Tisto, kar je bilo nam normalna delovna poškodba, je današnjim staršem konec sveta. S tem povezane grožnje, verbalno izživljanje nad učitelji, pisanje na ministrstvo in inšpekcijo in še nekaj stvari, ki si jih težko predstavljaš, so vsakdanji pojav. Skratka, manjši del staršev se obnaša povsem nemogoče, nasilno in škodljivo. Otroci teh staršev so po pravilu prav tako nasilni, nemogoči in škodljivi. Takle mamo!

3.      Problem ni v šoli, ampak v njeni okolici, zlasti v nekaterih starših in v šolski politiki. To je treba »shekati«. Predlagam preprost ukrep, ki ga izvajajo v nekaterih državah: Staršem prepovejmo vstop v šolo. Drugi ukrep: Šolam dajmo večjo avtonomijo in odgovornost.

4.      Problem je kar v vseh. Bogaboječih predstavnikih, nesramnih starših ter predrznih šolarjih pa seveda v samem šolskem sistemu. Ni tradicije. Jaz, ti - oba sva šla praktično skozi enak šolski program. Pa še nekaj generacij za nama. Edino srbohrvaščina se je ukinila. Danes pa prvošolček spremlja program, ki je drugačen - spremenjen od tistega, ki ga je spremljal njegov brat, ki je danes v 4. razredu. Ja, sem za spremembe, ena od alternativ je zgoraj omenjen prispevek, samo to je bolj utopija. Edino kar sem hotel je, dbiti občutek koliko je takih, ki vršijo tak pokvarjen odnos do šole in učiteljev, da morajo biti njihovi otroci nedotakljivi, oziroma koliko je tistih, ki vidijo pravice in ne dolžnosti...


5.      Ti časi ko so se otroci podili po hodnikih so res minili....,pa malce krvavi noski,pa kakšna buška ali odrgnjeno koleno...žal smo za to krivi predvsem starši. Saj veš kje živimo...ker se pač ne upamo ali ne znamo postaviti zase....,to pač delamo pri otrocih....,moj in samo moj otrok ima takšne in takšne pravice....,dolžnosti pa kot da jih ni. In tem pač tudi po eni strani ustrahujemo učitelje. Kolikor pa sama vem,so fantje pač fantje in se še zmerom podijo,samo punce se bolj zbirajo v skupince in ha-ha-ha,he-he-he. Kar je pa … napisal, mu pa dam prav,ker se mi zdi da je v tej šoli precej sproščenega okolja. Poznam pa tudi profesorico, ne povem na kateri šoli, ki se učencem boji dati slabo oceno....ji je pač škoda avta. Tok daleč smo že prišli. Pritisk na učitelje se pa izvaja tako z naše strani,kot s strani države.....in se prav čudim da se sploh še kdo odloči za ta poklic. Pa nikar se ne bojte, med odmori še zmerom veselo prepisujejo.

6.      Najprej se razglejmo vsi mal pred domačim pragom....pa dejmo tam pometat....k sm jst u šolo hodu, sam dobil pisni opomin, pa ga doma niti pokazat nism upal, ker sm vedu, da se ne bo dobr končalo...ker sm ga dobil upravičeno...dans....pa dobi otrok ne vem kaj sicer imajo, pa takoj v šolo s starši pa sestank z ravnateljem, pa po možnosti še grožnja s tožbo za mobing....dejte ga no srat.....so bli v tržič tud določeni učitelji, ki so mulcu ušesa navil, če ga je sral, pa ni bil zato nič psihično obremenjen, pa nobenih duševnih posledic ni blo za nadaljne življenje, neko spoštovanje je pa vseeno blo....al pa strah če hočte, sam to ni nujno da je slabo...prfoksi imajo absolutno premal avtoritete in predvsem pooblastil, kako in kdaj mulca mirit....pol pa bereš v časopisih...osnovnošolci pretepli učitelja...ja kam hudiča smo pršli? in namest da bi pol mulca doma čez kolen, se ga pa zagovarja da je imel ziher dober razlog...ma dej nehejte no...je pa res, da se pa občasno res pojavljajo primeri, ko učitelj nekoga vzame na piko...in take primere je treba izluščit....

7.      Namen debate ni bil obtoževat, ampak, da se vsak pri sebi malo zamisli in pogleda kam so naše "mohne" prpelale. Sami sebe zatiramo, tko kt si svinjamo okolje (ja človek je ena velika svinja). Skrbi me, da glede na razvoj in potek dogajanj kmalu pridejo v osnovne šole varnostniki in robocopi, da se bo sploh lahko še odvijal pouk... Al pa se počasi zavemo in se nekako "rebootamo"?

8.      Ne gre za to, da starši ne morejo priti do učitelja in po otroka. Tudi pogovorijo se lahko z učiteljem. Le pouka ne smejo motiti in hoditi v del šole, kjer poteka pouk. To skušajo šole doseči že sedaj. Ko sem jaz hodil v šolo, starši niso hodili v šolo, razen na govorilne ure ali na pogovor. Nekje na Gorenjskem obstaja mama, ki stoji pred vrati in kuka v razred, če ji kaj ni všeč, pride noter in zateži. Ko imajo telovadbo zunaj, je vedno zraven. Obstaja več staršev otrok, ki bi včasih hodili na "posebno šolo", sedaj hodijo v običajno šolo, kjer težko dosegajo zadosten učni uspeh, a starši zahtevajo, da bi imeli vsaj štirice ali celo petice, zgolj zaradi ugleda staršev. Nestrinjanje z oceno pridejo sporočiti tudi med poukom in učiteljico nadirajo kar v razredu pred učenci. Obstaja nemalo tragičnih usod, kjer je šola edino zatočišče otrok pred lastnimi starši. Ponekod otrokom ne plačujejo prehrane v šoli, ker potem zmanjka za audija... Samo za to gre. Tudi v tovarni ne moreš kar naokrog hoditi ali motiti glasbenikov na odru med koncertom. To in nič več. Kaj več pa z veseljem pojasnim v živo, če te zanima.

Problem je v sistemu, ki dovoljuje takšno stanje. To, kar opisujete, se vidi in otroci to najbolj občutijo. Starši, šola in učitelji so krivi le v toliko, kolikor upoštevajo in predvsem izkoriščajo ta sistem, ki ga je potrebno spremeniti, če želite dobro svojim otrokom! http://potiinstranpoti.blogspot.com/.../sola-kot...
Vendar ni le šolski sistem tisti, ki je v celoti kriv! Podpira ga tudi zakonodaja na ostalih področjih. Se morda tu postavlja pod vprašaj, ne le odklon, ampak celo nespoštovanje v ustavi določenih pravic?!?


Članek v delu sicer dobro opisuje problem kot posledico napačnega sistema, zato naslov lahko zavaja. Ni namreč res, da je javna šola sprivatizirana (kar je že samo po sebi paradoks), ampak je "sprivatiziran" vzgojno izobraževalni sistem! že od Gabrove Bele knjige naprej. In sicer v čisto točno določene ideološke namene.

In neavtonomnost posameznih šol in učiteljev, ter razvrednotenje učiteljskega poklica, skupaj s starši,  lahko zato pomembno prispevajo k delovanju slovenske javne šole, kot ideološkega aparata v rokah tranzicijske levice…

Ni komentarjev:

Objavite komentar