Ključno vprašanje vsake družbe bi moralo biti: Kako
doseči v povprečju čim bolj visoko izobraženo
družbo, s čim bolj širokim, kritičnim pogledom nase in na svet? In znotraj
tega: kako zadovoljiti vse strokovne potrebe za zadovoljivo delovanje in razvoj
vseh gospodarskih sektorjev družbe? In še: kako ovrednotiti znanje kot vrednoto?
Izobraževalni sistem, zgrajen na takih temeljih, bi namreč
bistveno lahko prispeval k stopnji razvitosti družbe.
Pa temu, žal, pri nas ni tako. Zatakne se že pri temelju
samem!
V tranziciji
nastajajoča »elita« si je na poti v lastniški kapitalizem, poleg materialnih,
prisvojila tudi izobraževalno in s tem tudi intelektualno lastnino. V strahu za
lastno, ekskluzivistično eksistenco in pod masko neoliberalnega demokratičnega
kapitalizma, ji vse bolj uspeva odtujevati sicer ustavno pravico do znanja,
veliki večini eliti nekompatibilnih. V državi je reformirala izobraževalni
sistem tako, da ji proizvaja poslušno, nerazgledano čredo ovac. Sama pa se
izobražuje v tujini.
Vladajoča elita, ne zavedajoča se kratkoročnosti takega
sistema in s tem svoje kratkovidnosti, je z dosedanjimi reformami izobraževanja
na vseh ravneh, že skoraj dosegla zastavljene cilje.
In kako naprej?
Vsekakor so , če želimo trend obrniti navzgor, potrebne
temeljne, organizacijske in predvsem vsebinske spremembe. Zdaj je napočil
(morda zadnji) čas za kaj takega. Sicer se v prihodnosti našemu narodu in državi
kaj slabo piše!
Ni komentarjev:
Objavite komentar