Ena najstarejših metod za indoktrinacijo posameznika (in družbe) z ideologijo vladajočih elit, je zagotovo subtilno delovanje sistema vzgoje in izobraževanja. Že vladajočim elitam prvih civilizacij je bilo jasno, da bo z neizobraženimi in Boga boječimi ljudskimi množicami bistveno olajšana tako duhovna kot materialna manipulacija. Še posebej, ko so Boga udejanjili v tostranstvo. Prav poseben pomen pa si ta metoda pridobi v sodobni, sekularizirani, navidezni vladavini ljudstva, ko se Bog dokončno materializira; ob vsej kompleksnosti svetovnega ustroja je poneumljanje in zamegljevanje močno poenostavljeno, problematičen postane le koncept vzgoje vrednot.
Različne ideologije so vedno uspešno in pravočasno prilagajali zgodovinskim okoliščinam. Večinoma imajo le-te religiozni značaj, ne glede na »vrsto« Boga. In ravno ideologija je tista, ki omogoča in upravičuje obstoj bogatih vladajočih elit na eni in zmanipuliranih, večinoma revnih ljudskih množic na drugi strani.
V zgodovini je večini družbenih sistemov uspevalo vzgojiti generacije Boga boječih, ne ali pol pismenih in s tem nezmožnih kritičnega mišljenja. Tovrstna vzgoja v veri (v boljše življenje v onstranstvu), prepričanosti v edinost in večinoma odsotnost, površnost ali zamegljenost izobrazbene ravni, je vedno utemeljevala predestiniranost nad in podrejenosti.
»Srečo« smo morda imeli le pripadniki generacij, živečih v kriznih obdobjih propadajočih družbenih sistemov, ko so vladajoče elite imele več dela z borbo za svoje položaje v prehodnih obdobjih, da bi lahko svoj vpliv novih oblikah prenesle v prihodnja obdobja. Takrat jim je za trenutek (zavedno ali ne?!) ušla iz rok kakšna generacija kritično mislečih izobražencev, ki jim je nevede - v idealiziranem zanosu pričakovanj, v bistvu bila v veliko pomoč.
Ni komentarjev:
Objavite komentar