Demokracija in Anarhija

Svet je v krizi. In ta kriza je bistveno globlja od njene finančne, gospodarske in politične razsežnosti. 

Medtem, ko ima v razvitem, zahodnem svetu kapitalizem s parlamentarno demokracijo, več stoletno tradicijo, v precejšnjem, skorajda večinskem delu sveta, pravega kapitalizma niti še občutili niso. In posledično, tudi demokracije ne. 

Razna »gibanja«, ki so si prisvojili ulične proteste kot obliko »boja« proti vsem oblikam oblasti in vsem oblastnikom, zmotno enačijo krizno stanje družbe  s krizo demokracije kot take. Z njimi se je nemogoče strinjati! Pri tem gre za manipulacijo popolnoma enake vrste, ki ji želijo nasprotovati. Osnovne ideje so demagoške in brez argumentiranega, kritičnega premisleka. So najmanj, kar lahko rečem, naivne. Če niso celo načrtno režirane s strani tistih struktur, ki jim red in demokracija, za svoj obstanek, ne ustrezata. 

Ob osamosvojitvi smo Slovenci, prvič v zgodovini naroda, izbrali demokracijo za pot pri izgradnji lastne države. Do danes še nihče ni iznašel boljše vrste načina vladanja. Zgodovinski premislek (in spomin) nam pove, da so edino elite prejšnjih, totalitarnih sistemov tiste, ki so bile samozadostne, ki so vladale z represijo, teptanjem človekovih pravic in svoboščin in ki so zato dejansko vredne obsodbe. 

V tem demokratičnem procesu, žal, nismo izpeljali nekaterih ključnih nalog. Ena bistvenih je popolna prekinitev in obsodba vseh totalitarnih izpadov prejšnjega sistema. Nismo izvedli lustracije, ki bi bila nujna za normalen začetek pri graditvi nove države z novo družbeno ureditvijo. In ker nismo opravili te domače naloge, nam stare elite, v boju za privilegije in oblast, onemogočajo kakršenkoli napredek. 

Po naši sedanji, demokratični ustavi,  ima vsak polnoletni državljan pravico voliti in enako pravico biti izvoljen! Vsak torej lahko aktivno, ali pasivno vpliva na to, kako in v kakšni državi si želi živeti. Neposredna demokracija, kakršno so zahtevali tako imenovani "vstajniki", ni nič drugega, kot drugo ime za "zakon ulice", ki vodi državo v anarhijo in kaos. 

Elite kontinuitete prejšnjega, totalitarnega komunističnega sistema, se z vsemi močmi trudijo obdržati svoje, na silo pridobljene privilegije. Še več: ugrabili so nam državo, razvrednotili demokracijo in ostale civilizacijske vrednote, da nam lahko, skoraj nemoteno, vladajo še naprej. Za te cilje ne izbirajo več sredstev. Uspelo jim je pasivizirati večino naroda z razvrednotenjem vrednot in nenehnim zatiranjem drugače mislečih. S pomočjo medijev, ki jih imajo v lasti in prisvojenih državnih sistemov in podsistemov, manipulirajo z javnim mnenjem. Ustvarjajo idejo vsegliharstva, vendar so v tej enakosti, prav oni, najboljša izbira.